OSVOBOJENI ČUPAVCI

No, tokrat je pa cela zgodba…

Kot že ničkolikokrat pri raznoraznih stvareh v življenju se mi je tudi pri današnji peki zgodilo to, da se je morala moja vizija, trdna odločenost “takopatakomorabiti” – glede na nastale okoliščine prilagoditi, omehčati. Preobraziti v nekaj popolnoma drugega. Pravzaprav v svoje nasprotje…Le zakaj to ne bi bilo nekaj dobrega? In le o čem hudiča pišem?

Ker se večina ljudi rado predalčka med “vizualne tipe” (Seveda, saj smo vsi!!! Večinoma zaznavamo z očmi. Na nas pa je, da razvijamo tudi ostale čute!) naj začnem z neko shemo, ki se mi je risala v toku dogodkov:

Je zmeda še večja? Dobro. Po vrsti torej..:) Želela sem preizkusiti recept, ki v hrvaščini nosi precej smešno ime – čupavci. Verjetno nekateri prepoznate pecivo, ki bi mu lahko rekli tudi kuštravčki, sogovornik pravi, da tudi “kosmatki”:) Tradicionalno gre torej za kvadratne koščke peciva (kocke), povaljane v stopljeni čokoladi in nato še v kokosu.

No, biskvit je prišel iz pečice ves lešnikasto dišeč, resnično okusen in krhek…No, morda preveč krhek! Drobljiv…Hm. Now what? Ideja o čokoladnem namakanju posamezne kocke se je morala umakniti pragmatičnejši rešitvi. Kot je razvidno iz skice zgoraj, je padla zamisel, da ves ta prelep biskvit razstavim na prafaktorje; torej nadrobim v tortni model, navlažim s sokom sveže iztisnjene pomaranče, mmm aha, premažem z marelično marmelado in oblijem s stopljeno “pravično” čokolado in obilno posujem s kokosom. Rezultat? Sladica, ki se ji ni moč upreti. “Frikotova” najljubša do sedaj…

Nastali so torej layerji, slastne plasti in sladica je dobila okroglo namesto kvadratne oblike, pa tudi vibrirala je drugače…

Sicer pa ima tokratna peka za mene precejšen simboličen pomen; ne le zaradi primorane improvizacije, temveč zaradi teh dveh konjičev spodaj…

Ko sem ju za Saško kupila še na Švedskem, sem v očitno zelo pravi smeri izražala navdušenje nad njima, zato sem ju dobila za rojstni dan od – Mateje Havliček! My dearest…:)

Kako čedno čestitko je zraven izdelala, si lahko ogledate spodaj.

No, modela sta se več kot obnesla (IKEA, kako da se ne bi?!:) in tako sta po 30 minutah iz pečice ponudila svojo čudovito vsebino:

MALI

in VELIKI PUJS KONJ!

Kot kaže začetna skica, sem ju zaradi njune krhkosti nato odločno razdrobila in delce natlačila v tortni model. Prelila s sokom tele pomaranče:

…ki se je “morala” slikati tudi takole:

Nekako se mi je zazdelo, da bi na to zelo dobro šla marelična marmelada, čez pa seveda stopljena čokolada. Kupljena novembra v Parizu. S hrustljavimi zrni kvinoje…

S kokosom posuta mamljiva stvaritev je izginila v rekordnem času, čupavčke bom pa vseeno še poskušala narediti. Nemiren duh pač…

Detajl…

Advertisements

~ od rozicka na december 13, 2009.

2 komentarja to “OSVOBOJENI ČUPAVCI”

  1. hej hej Tadejka,
    tale tvoj blog se tako slastno bere, da ga sploh ne smem pogledat na prazen želodec. Pa hvala za pariške pozdrave (in še enkrat za slavnostno omenjenega konjička….se izjemno dobro počuti v podobi bananinega kruha).
    Kaj praviš, se kej snideva pred/med/po praznikih?

  2. Šaškaaaa:)
    Hvala hvala za prijeten odziv…uf, bananin kruh…njami!:)
    Veš da me zelo zanima, da bi se kej vidli pred/med/po prazniki! Bodeš doma? Jaz sem saj veš…enkrat tu drugič tam…važno, da se je menjenje začelo, ostalo je le še stvar usklajenosti najinih mobijev…:) Se čujema!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: