SONCE SREDI NOVEMBRA…

Mmm…orehi? Ne. Skuta? Ne. (Tišina) Čokolada? Neee… Aha, limona je, limono čut’m!! He he, prav imaš, bravo…Kaj še? Pa neka semena tud vid’m… Jp! Bučna? Ne.

Sončnična.

Takole nekako poteka razgovor z očetom, ko sicer na mah, vendar nezaupljivo pokusi kos torte Sončnice oz. torte Suncokret – po poimenovanju hrvaške avtorice…

No, tale recept sem si že dolgo ogledovala in ga želela končno enkrat preizkusiti. Epilog po opravljenem delu in seveda degustaciji je lahko le – NJAMI!!!

V tokratno zgodbo se vključujejo

  • PROSO oz. PROSENA KAŠA žito, ki pogreje, razkisa telo, s svojo celoto, tako kot je – prinaša sonce…

  • SONČNIČNA SEMENA po njih je verjetno torta dobila tudi svoje ime. Nujno popražena in zmleta. Šele tako so pravzaprav v svoji najboljši formi in mmm…dišijo…

  • JABOLČNI SOKEC eko bio stoprocenten:) Proizvaja Klanšek, Brezje (Tonja, a si to ti?!?)

  • ROZINE…

…ki so v družbi kaše in soka v loncu izgledale nič kaj mikavno…

Ampak ni vse zlato kar se sveti in ne pade vse kar se maje!

Sledijo še LIMONE oz. njihova lupinica in sok – barvna kombinacija spodaj sicer totalno švedska, priokus v pecivu pa totalno osvežujoč in antišvedsko nealkoholen:) 

Nekatere stvari se pač ne smejo spremeniti, če želimo ohraniti bistvo. Vse skupaj me pravzaprav močno spominja na pojem abstrahiranje. Redukcijo. Bika kot Picasso ne rišemo fotorealistično, vendar povzamemo tiste poteze, značilnosti, ki bika pač najbolj okarakterizirajo. Se pravi:

Lahko je torej torta pa hkrati ni potrebe, da sledim točno vsem navodilom glede sestavin in poteka. Saj želim vendar nekaj novega, svojega, drugačnega!

Odločim se za bistvo torte, kateremu bom zvesta – se pravi želim okroglo obliko in trodelno delitev na osnovo, nadev in preliv. Tako. Groba strukturiranost torej je, kaj pa se pojavi kot osnova, nadev in preliv, pa je seveda čar raznovrstnosti, katere delček razkriva tale blog…

Potek je sila preprost. Osnova pri torti Sončnici je zmes, ki nastane, ko zmiksamo proso, kuhano z rozinami v jabolčnem soku, ščep soli, limonino lupinico in sok ter pred tem popražena in zmleta sončnična semena. Naložimo v okrogel model za torte in premažemo z nadevom iz zmiksanega tofuja (beseda o njem v prihajajočih prispevkih!), agavinega sirupa, limoninega soka, malo malo soli ter žlice koruznega škroba.

Pôka, se že peče. Medtem se najde čas za pospravljanje nereda, srkanje čaja,…oz. po želji.

Pečeno premažemo z lastnico enega najperverznejših okusov med alternativnimi izdelki. Spominja na Nutello, pa vendar noče biti Nutella. Ker ni. Ker je boljša:)

To je njeno veličanstvo, rožičev namaz Carobella. Nesramno dober namaz za palačinke, kruh, na žlico kar tako,…kadarkoli, kjerkoli.

Lepo jo na pari segrejemo, da se razleze in jo nato z lahkoto premažemo po pečeni dobroti. Lahko počakamo, da se ohladi, še bolje pa si jo je z vso strastjo in slastjo privoščiti kar takoj tu in zdaj.

Lepo vidna 3 – delna struktura

 

Črno morje…

Advertisements

~ od rozicka na november 19, 2009.

2 komentarja to “SONCE SREDI NOVEMBRA…”

  1. in kdaj lohk kej probam, k sliš se čist zlo zlo slastno

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: