ČEŠNJEVE KOCKICE

•junij 3, 2011 • 5 Komentarjev

Nadaljujemo z izbranimi sladicami za toplejši letni čas iz knjige Prirodno i slatko in če so bile prejšnjič v igri jagode, danes uporabim mmm češnje… in sicer prav tiste male, čvrste, sočne, z domačega maminega vrta. Nekoliko manj so mi všeč, ko je treba te iste čvrstočke prepoloviti in ločiti od koščice, kar je še kar dolgotrajno opravilo, a vzamem pač v zakup tudi “slabšo” plat.🙂

Sila preprost recept je tole. Kuhane sladice so lažje in energetsko bolj hladilne kot pečene, zatorej primernejše za pomlad in poletje, ko seveda tudi sicer posegamo po čim bolj surovi oz. termično čim manj obdelani hrani.

V originalnih navodilih je za podlago predpisan kuskus. Lani, ko sem zadevo preizkusila prvič, sem uporabila pirinega. Kuskus je zakon, ker se hitro skuha, je nasiten in zaradi svoje neizrazitosti in teksture res hvaležna hrana za mnoge kombinacije. Arabci že vedo…

Letos pa sem se spomnila na moje ljubo proso. S proseno kašo packam že zeloooo dolgo časa…  pa sem jo šla sprobat še tokrat, v tem receptu. Nastala je odlična osnova, primerna tudi za vse, ki ne uživajo glutena. Pri fotkanju sem si dala duška in sestavine prosto razstavila po mizi (ja, tudi marmelado). Kuhinja je moj atelje (no, ko ni nikogar okoli, hehe), tam ustvarjam, tam sem sfokusirana in totalno v tu-in-zdaj momentu. Kar je vse skupaj zelo blagodejno.

Torej. V mešanici jabolčnega soka in kokosovega mleka skuham proseno kašo, dodam nekaj žlic domače marmelade (v omari sem našla slivovo, lahko bi bila katerakoli), žlico mirina (neke vrste riževo vino, nepogrešljiv japonski dodatek jedem), vanilijo v prahu, pomarančno lupinico in nekaj lešnikovega masla. To vse dobro premešam in naložim v pekač. Masa se kmalu zelo dobro strdi. Odlično!

kokosovo mleko

lešnikovo maslo

Na “testo” sem razporedila polovičke češnjic in nato pripravila zgoščevalni preliv, ki je v bistvu naravna, rastlinska različica želatine. Agar agar je bil na straneh njaminjamija omenjen že večkrat, pa naj mu tokrat namenim nekaj več pozornosti. Agar agar (japonsko kanten) je naravni zgoščevalec iz morskih alg, torej – v nasprotju z želatino – rastlinskega izvora. V primerjavi s slednjo tudi nima kakršnegakoli zoprnega priokusa, vonja, je brezbarven. Raztopi se v vroči tekočini, in se nato izjemno hitro strdi. Ena izmed pomembnih lastnosti, značilnih za mnoge naravne nadomestke-za-nekaj pa je ta, da nima zgolj funkcije strjevanja (kot preliv za torte, pite itd.), temveč je hrana, zdravilo, se pravi polnovredno živilo. Multifunkcionalno. K čemer itak vedno težimo, na vseh področjih življenja… Daje občutek sitosti, vsebuje pa tudi nekaj mineralov v sledeh.

In seveda še dokumentacija končne faze.

spodnjo kričečo rdeče-roza kombinacijo sem si vedno želela pofotkat…

ČOKOLADNO-ROŽIČEVA ROLADA Z JAGODAMI

•maj 6, 2011 • Oddaj komentar

Zame ima pomlad okus in vonj po jagodičju. Pri tem imam vedno občutek, da bo teh dobrot itak vsak čas konec in da se jih moram prenaužiti takrat, ko so. Prve nastradajo jagode in ko se grem zares, ni milosti. Velikokrat niti nisem tako izbirčna, da morajo biti tiste prave, dišeče, z vrta ali gozdne, malo manjše in bolj polnega okusa. Ne, včasih željo potešijo kar španske iz merkatorja.

Tale čokoladno-jagodna zadeva je preprosto dekadentna. Ja, dekadentna.  Za osnovno maso so uporabljene same “žešče” sestavine: prava čokolada, Carobella z lešniki (veganska nutella iz rožičev), rižev slad, kokosovo maslo, praženi in sveže zmleti lešniki ter mandlji. Dodana je žlica alg agar-agar ter narezane jagode.

kokosovo maslo

rožičev namaz z lešniki Carobella – legenda namazov v mojih očeh

Nastalo maso v ozkem pekaču izmenjujemo s piškotki, namočenimi v sojino mleko. Sem potem dala kar v zmrzovalnik, da je bila sladica čimprej za rezat in za jest. Jap, bilo je dobro…

KREMNE SADNE TORTICE

•april 9, 2011 • Oddaj komentar

Tokrat so brez peke nastale pomladno razpoložene kocke, dobro ohlajene in prepojene, s tipično sestavo layerjev (piškoti, krema) x 3 + čokolada. Bojda ta sladica velja za najboljšo “njaminjami” do sedaj, vendar pa tej izjavi enostavno ne verjamem več, saj je bila vsaka, ki je “prišla ven”, še boljša kot vse do tedaj. Kakorkoli že, naj bo dovolj za uvod.

Osnovno plast sestavljajo veganski piškoti s pšeničnim sladom,

namočeni v žitno kavo, zakuhano v ovsenem mleku. Takšna kava je seveda brez kofeina, vsebuje pa krepčilne sestavine kot so pražena rž, cikorija, ječmen, želod.

Ko je bila prva plast ustvarjena, sem olupila nekaj jabolčk in jih razčetverila. V prav takšnem zaporedju:

celota

polovički

četrtinke

Potrebno jih je bilo tudi olupiti, odstraniti pečke, peclje in muhce, nato pa sem jih skuhala skupaj s sojinim vanilijevim pudingom, jabolčnim sokom in dvema žlicama prahu iz alg agar-agar. V originalu naj bi se dodalo še amasake (izvrstna riževa krema iz zakladnice makrobiotičnega izročila), pa sem izvedela, da ga je Kalček umaknil iz prodaje, tako da se ga v Sloveniji žal ne da dobiti več. Torej sem pokuhana jabolka s pudingom, pomarančno lupinico in žlico mirina (makrobiotika again:) zmiksala in nastala je zelooo okusna krema, druga sestavna plast te sladice. Aja. Dodala sem še chia semena, spet novo odkritje… bogata z omega 3 maščobnimi kislinami, vitamini, minerali, z močno hidrofilno sposobnostjo – s tem baje pomagajo tudi naši prebavi, skrbijo za hidracijo telesnih celic, vsrkanje hranil, splošno regeneracijo telesnih sistemov, itd itd. Skratka ta zrnca naj bi imela veliko kvalitet. Verjeti/ne verjeti, po želji. Meni osebno nudi preizkušanje novih stvari s čudnim imenom zgolj veliko zabavo in nove možnosti pri ustvarjanju, če pa bom zaradi tega še bolj zdrava – toliko bolje. No expectations🙂

chia semena

Kremo, ki je nastala, sem torej uporabila za prekritje piškotov, čemur je spet sledila plast namočenih keksov in tako naprej, dokler nisem porabila vsega. Celotno zadevo sem na koncu prelila z zavojčkom ovsene smetane, potresla s predhodno naribano 80% čokolado ter pekač prepustila hladilniku in času.

čokoladno površje

In kot je v navadi, še končni izdelek. Naj bo tokrat big & bold:

 

 

 

AMARANTOV PUDING

•marec 1, 2011 • 2 Komentarjev

Včeraj sem pripravila amarantov puding. Amarant je rastlina, psevdožito, ki zelo dobro uspeva v Andih (spet južnoameriška tradicija), pri nas pa se je razširil bodisi kot plevel bodisi kot okrasna rastlina. Pa so semena kar uporabna. Drobne, zlatorumene kroglice – bogate z beljakovinami in brez glutena – se lahko skuhajo kot kaša ali zmeljejo v zdrob oz. moko. Morda se jih da spraviti tudi v kosmičasto obliko. 

Amarant sem skuhala v ovsenem mleku. Ko je zavrelo, mi je “šlo čez”. Itak.

Po čiščenju štedilnika sem v skuhano kašo zamešala sojin puding z vanilijo, kokosovo moko, malce kokosovega masla in kombinacijo agavinega sirupa in lucume ter vse skupaj mešala nekaj minut.

Agaven dicksaft. Nemci so hecni🙂

Ker se mi je zazdelo, da bi bilo tako bolje, sem dodala še raztopljen kuzu (zdravilna korenina tropske rastline, naravni zgoščevalec). 

In končni izdelek. NJAMI.

AJDOVE PALAČINKE

•februar 15, 2011 • 2 Komentarjev

Njaminjami’s back!  S 25. receptom iz knjige “Prirodno i slatko”. Za koncept glej prvo objavo (november 2009), zdaj pa kar najhitreje kar k zadevi🙂

Recept za testo je sveta preproščina. Moka (uporabila malo pirine in ajdovo, ki je bila pač ravno pri roki), pecilni prašek, cimet, vanilija, ščep soli, žlica agavinega sirupa, ovseno mleko in lucuma v prahu, novost na temle blogu. Nikoli slišali? Lucuma je južnoameriški sadež, “inkovsko zlato”, že tisočletja uporabljan v tamkajšnji prehrani. Zmleta in posušena v prah predstavlja alternativo sladkorju in umetnim sladilom.

 

slovenska ajda in maroško posodje

 

 

lucuma v prahu

 

Palačinke so se spekle praktično same. Vmes sem se spomnila: ‘fak, ajda nima glutena, jajc tud ni noter, kva če bojo razpadle?’ Sam ni blo panike. Palačinkice so uspele, rahle, tanke – njami. Strah je votel, noter ga pa nič ni.😀

Z nadevi res ni meja, kombinacij je nešteto. Tokrat sem izbrala dva. Prvi z banano, bio čokoladnim namazom in kokosom. Potrebno je vse skupaj ‘naložiti’ na palačinko, ko je le-ta še v ponvi, da se vse lepo segreje in stopi. Za nevegansko verzijo se uporabi nutela – ni tok zdrava, je pa vseeno dobra.😉

Za drugi nadev sem se odločila glede na sestavine, ki sem jih imela doma. Jabolka, rozine, mak, orehi. Skoraj prekmurska g.

m a k

Zavrela ovseno mleko, noter zamešala mlet mak, rozine, cimet, agavin sirup, nariban jabček, malce mletih orehov in ovseno smetano.

Ta-da:

In končni rezultat – njaminjami palačinke:

(Belo je ovsena smetana)🙂

 

 

JOGURTOV KOLAČ S SLIVAMI

•september 1, 2010 • Oddaj komentar

Pozno poletje…sledimo letnim časom in samo – izkoristimo kar narava sama “naredi” v enem letu…slive, domače slive, sladke in okusne ne samo v domači marmeladi! Se odločim in v Knjigi pobrskam za enostaven, nič bahav recept. Preprosto, ki te ljubim preprosto…Za tistih nekaj črvičkov pa – hvalabogu, še obstajajo normalna drevesa in njih sadeži…

Tokrat sem si drznila malo bolj poseči v originalen recept. Zmanjšala sem količino uporabljenega sladila (rižev slad) in običajno moko zamenjala z mešanico kokosove moke in zmletih ovsenih kosmičev. Črvivih sliv seveda nisem uporabila:-)

Sliva

V stopljeno kokosovo maslo, rižev slad in sojin jogurt umešam mešanico kokosove moke in zmletih ovsenih kosmičev –

Seveda dodam nekaj pomembnih malenkosti, kot so cimet, kanček soli za bolj poudarjeno sladkost in pomarančno lupinico….

Na koncu primešam še zdrobljene orehe –

– in po klasičnem postopku maso vlijem v pekač ter po njej razporedim polovičke sliv –

Čez približno pol urice te vonjave spomnijo, da te čaka v pečici….

Slastno!

JAGODNA TORTA

•julij 24, 2010 • 4 Komentarjev

Pozdrav vsem! Torej…

Preživela dva meseca Kitajske in (komaj) preživela tudi vročinski julij…Kot napisano v uvodni objavi tega bloga, je moj cilj ustvariti vsakega izmed 43 receptov za veganske slaščice iz knjige Prirodno i slatko Jadranke Boban Pejić in vsakega tudi slikovno objaviti. Sama nisem veganka, so mi pa tovrstne sladkosti zelo okusne, malce drugačne, predvsem jih ljubim pripravljene iz čimbolj naravnih sestavin. Skratka, eksperimentiram in se zabavam…

Nerada razmišljam o zamujenem, a dejstvo, da se slovenskih jagod in češenj letos nisem mogla naužiti zaradi potovanja na vzhod… je slabo🙂 Na trgu sem bolj za tolažbo prejšnji teden ujela skoraj zadnje jagode in vseeno uspela pripraviti jagodno torto.

Njami njami jagode

Najprej pa tortna osnova. Dokaj simpl, le traja nekaj več časa…Sestavine so natanko 4: datlji, mandlji, limona, piškoti

Novi čajni servis s Kitajske – užitek ustvarjanja se poveča:)

Namočene datlje zmiksane z limoninim sokom pomešam z zmletimi mandlji in zdrobljenimi polnozrnatimi piškotki brez sladkorja. Nastane okusna zmes, s katero napolnim tortni model.

Izberemo piškote, ki jih imamo radi; seveda so lahko veganski…;)

Tortna podlaga, pečenje ni potrebno

Na to naložimo kremo iz namočenih, zmletih suhih fig, popraženega kakava, zmletih mandljev in malo jabolčnega soka.

Po vrhu le še razporedim jagode ter prelijem z agar-agar-jem (agar-agar je snov, pridobljena iz rdečih alg, služi kot odlično naravno rastlinsko nadomestilo za želatino)…in to je to!

Osebno mnenje: sladica je zelo zelo slastna, sicer kar nasitna, osnova spominja na sladico ježek (še pomnite?:); krema je vrhunska kombinacija oreščkov, fig in kakava, jagode pa vse skupaj zelo osvežijo in nadgradijo. Moja modifikacija za naslednjič: zagotovo tanjša osnova in več kreme😉

 
Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

Join 28 other followers