Sila preprost recept je tole. Kuhane sladice so lažje in energetsko bolj hladilne kot pečene, zatorej primernejše za pomlad in poletje, ko seveda tudi sicer posegamo po čim bolj surovi oz. termično čim manj obdelani hrani.

V originalnih navodilih je za podlago predpisan kuskus. Lani, ko sem zadevo preizkusila prvič, sem uporabila pirinega. Kuskus je zakon, ker se hitro skuha, je nasiten in zaradi svoje neizrazitosti in teksture res hvaležna hrana za mnoge kombinacije. Arabci že vedo…

Letos pa sem se spomnila na moje ljubo proso. S proseno kašo packam že zeloooo dolgo časa…  pa sem jo šla sprobat še tokrat, v tem receptu. Nastala je odlična osnova, primerna tudi za vse, ki ne uživajo glutena. Pri fotkanju sem si dala duška in sestavine prosto razstavila po mizi (ja, tudi marmelado). Kuhinja je moj atelje (no, ko ni nikogar okoli, hehe), tam ustvarjam, tam sem sfokusirana in totalno v tu-in-zdaj momentu. Kar je vse skupaj zelo blagodejno.

Torej. V mešanici jabolčnega soka in kokosovega mleka skuham proseno kašo, dodam nekaj žlic domače marmelade (v omari sem našla slivovo, lahko bi bila katerakoli), žlico mirina (neke vrste riževo vino, nepogrešljiv japonski dodatek jedem), vanilijo v prahu, pomarančno lupinico in nekaj lešnikovega masla. To vse dobro premešam in naložim v pekač. Masa se kmalu zelo dobro strdi. Odlično!

kokosovo mleko

lešnikovo maslo

Na “testo” sem razporedila polovičke češnjic in nato pripravila zgoščevalni preliv, ki je v bistvu naravna, rastlinska različica želatine. Agar agar je bil na straneh njaminjamija omenjen že večkrat, pa naj mu tokrat namenim nekaj več pozornosti. Agar agar (japonsko kanten) je naravni zgoščevalec iz morskih alg, torej – v nasprotju z želatino - rastlinskega izvora. V primerjavi s slednjo tudi nima kakršnegakoli zoprnega priokusa, vonja, je brezbarven. Raztopi se v vroči tekočini, in se nato izjemno hitro strdi. Ena izmed pomembnih lastnosti, značilnih za mnoge naravne nadomestke-za-nekaj pa je ta, da nima zgolj funkcije strjevanja (kot preliv za torte, pite itd.), temveč je hrana, zdravilo, se pravi polnovredno živilo. Multifunkcionalno. K čemer itak vedno težimo, na vseh področjih življenja… Daje občutek sitosti, vsebuje pa tudi nekaj mineralov v sledeh.

In seveda še dokumentacija končne faze.

spodnjo kričečo rdeče-roza kombinacijo sem si vedno želela pofotkat…

Tale čokoladno-jagodna zadeva je preprosto dekadentna. Ja, dekadentna.  Za osnovno maso so uporabljene same ”žešče” sestavine: prava čokolada, Carobella z lešniki (veganska nutella iz rožičev), rižev slad, kokosovo maslo, praženi in sveže zmleti lešniki ter mandlji. Dodana je žlica alg agar-agar ter narezane jagode.

kokosovo maslo

rožičev namaz z lešniki Carobella - legenda namazov v mojih očeh

Nastalo maso v ozkem pekaču izmenjujemo s piškotki, namočenimi v sojino mleko. Sem potem dala kar v zmrzovalnik, da je bila sladica čimprej za rezat in za jest. Jap, bilo je dobro…

Osnovno plast sestavljajo veganski piškoti s pšeničnim sladom,

namočeni v žitno kavo, zakuhano v ovsenem mleku. Takšna kava je seveda brez kofeina, vsebuje pa krepčilne sestavine kot so pražena rž, cikorija, ječmen, želod.

Ko je bila prva plast ustvarjena, sem olupila nekaj jabolčk in jih razčetverila. V prav takšnem zaporedju:

celota

polovički

četrtinke

Potrebno jih je bilo tudi olupiti, odstraniti pečke, peclje in muhce, nato pa sem jih skuhala skupaj s sojinim vanilijevim pudingom, jabolčnim sokom in dvema žlicama prahu iz alg agar-agar. V originalu naj bi se dodalo še amasake (izvrstna riževa krema iz zakladnice makrobiotičnega izročila), pa sem izvedela, da ga je Kalček umaknil iz prodaje, tako da se ga v Sloveniji žal ne da dobiti več. Torej sem pokuhana jabolka s pudingom, pomarančno lupinico in žlico mirina (makrobiotika again:) zmiksala in nastala je zelooo okusna krema, druga sestavna plast te sladice. Aja. Dodala sem še chia semena, spet novo odkritje… bogata z omega 3 maščobnimi kislinami, vitamini, minerali, z močno hidrofilno sposobnostjo - s tem baje pomagajo tudi naši prebavi, skrbijo za hidracijo telesnih celic, vsrkanje hranil, splošno regeneracijo telesnih sistemov, itd itd. Skratka ta zrnca naj bi imela veliko kvalitet. Verjeti/ne verjeti, po želji. Meni osebno nudi preizkušanje novih stvari s čudnim imenom zgolj veliko zabavo in nove možnosti pri ustvarjanju, če pa bom zaradi tega še bolj zdrava – toliko bolje. No expectations

chia semena

Kremo, ki je nastala, sem torej uporabila za prekritje piškotov, čemur je spet sledila plast namočenih keksov in tako naprej, dokler nisem porabila vsega. Celotno zadevo sem na koncu prelila z zavojčkom ovsene smetane, potresla s predhodno naribano 80% čokolado ter pekač prepustila hladilniku in času.

čokoladno površje

In kot je v navadi, še končni izdelek. Naj bo tokrat big & bold:

Amarant sem skuhala v ovsenem mleku. Ko je zavrelo, mi je “šlo čez”. Itak.

Po čiščenju štedilnika sem v skuhano kašo zamešala sojin puding z vanilijo, kokosovo moko, malce kokosovega masla in kombinacijo agavinega sirupa in lucume ter vse skupaj mešala nekaj minut.

Agaven dicksaft. Nemci so hecni

Ker se mi je zazdelo, da bi bilo tako bolje, sem dodala še raztopljen kuzu (zdravilna korenina tropske rastline, naravni zgoščevalec). 

In končni izdelek. NJAMI.

Recept za testo je sveta preproščina. Moka (uporabila malo pirine in ajdovo, ki je bila pač ravno pri roki), pecilni prašek, cimet, vanilija, ščep soli, žlica agavinega sirupa, ovseno mleko in lucuma v prahu, novost na temle blogu. Nikoli slišali? Lucuma je južnoameriški sadež, “inkovsko zlato”, že tisočletja uporabljan v tamkajšnji prehrani. Zmleta in posušena v prah predstavlja alternativo sladkorju in umetnim sladilom.

slovenska ajda in maroško posodje

lucuma v prahu

Palačinke so se spekle praktično same. Vmes sem se spomnila: ‘fak, ajda nima glutena, jajc tud ni noter, kva če bojo razpadle?’ Sam ni blo panike. Palačinkice so uspele, rahle, tanke – njami. Strah je votel, noter ga pa nič ni.

Z nadevi res ni meja, kombinacij je nešteto. Tokrat sem izbrala dva. Prvi z banano, bio čokoladnim namazom in kokosom. Potrebno je vse skupaj ‘naložiti’ na palačinko, ko je le-ta še v ponvi, da se vse lepo segreje in stopi. Za nevegansko verzijo se uporabi nutela – ni tok zdrava, je pa vseeno dobra.

Za drugi nadev sem se odločila glede na sestavine, ki sem jih imela doma. Jabolka, rozine, mak, orehi. Skoraj prekmurska g.

m a k

Zavrela ovseno mleko, noter zamešala mlet mak, rozine, cimet, agavin sirup, nariban jabček, malce mletih orehov in ovseno smetano.

Ta-da:

In končni rezultat – njaminjami palačinke:

(Belo je ovsena smetana)

Tokrat sem si drznila malo bolj poseči v originalen recept. Zmanjšala sem količino uporabljenega sladila (rižev slad) in običajno moko zamenjala z mešanico kokosove moke in zmletih ovsenih kosmičev. Črvivih sliv seveda nisem uporabila:-)

Sliva

V stopljeno kokosovo maslo, rižev slad in sojin jogurt umešam mešanico kokosove moke in zmletih ovsenih kosmičev -

Seveda dodam nekaj pomembnih malenkosti, kot so cimet, kanček soli za bolj poudarjeno sladkost in pomarančno lupinico….

Na koncu primešam še zdrobljene orehe -

- in po klasičnem postopku maso vlijem v pekač ter po njej razporedim polovičke sliv -

Čez približno pol urice te vonjave spomnijo, da te čaka v pečici….

Slastno!

Preživela dva meseca Kitajske in (komaj) preživela tudi vročinski julij…Kot napisano v uvodni objavi tega bloga, je moj cilj ustvariti vsakega izmed 43 receptov za veganske slaščice iz knjige Prirodno i slatko Jadranke Boban Pejić in vsakega tudi slikovno objaviti. Sama nisem veganka, so mi pa tovrstne sladkosti zelo okusne, malce drugačne, predvsem jih ljubim pripravljene iz čimbolj naravnih sestavin. Skratka, eksperimentiram in se zabavam…

Nerada razmišljam o zamujenem, a dejstvo, da se slovenskih jagod in češenj letos nisem mogla naužiti zaradi potovanja na vzhod… je slabo Na trgu sem bolj za tolažbo prejšnji teden ujela skoraj zadnje jagode in vseeno uspela pripraviti jagodno torto.

Njami njami jagode

Najprej pa tortna osnova. Dokaj simpl, le traja nekaj več časa…Sestavine so natanko 4: datlji, mandlji, limona, piškoti

Novi čajni servis s Kitajske – užitek ustvarjanja se poveča:)

Namočene datlje zmiksane z limoninim sokom pomešam z zmletimi mandlji in zdrobljenimi polnozrnatimi piškotki brez sladkorja. Nastane okusna zmes, s katero napolnim tortni model.

Izberemo piškote, ki jih imamo radi; seveda so lahko veganski…;)

Tortna podlaga, pečenje ni potrebno

Na to naložimo kremo iz namočenih, zmletih suhih fig, popraženega kakava, zmletih mandljev in malo jabolčnega soka.

Po vrhu le še razporedim jagode ter prelijem z agar-agar-jem (agar-agar je snov, pridobljena iz rdečih alg, služi kot odlično naravno rastlinsko nadomestilo za želatino)…in to je to!

Osebno mnenje: sladica je zelo zelo slastna, sicer kar nasitna, osnova spominja na sladico ježek (še pomnite?:); krema je vrhunska kombinacija oreščkov, fig in kakava, jagode pa vse skupaj zelo osvežijo in nadgradijo. Moja modifikacija za naslednjič: zagotovo tanjša osnova in več kreme

Spet kombinacija nečesa jabolčnega in kremastega….Spomin drami vonj otroštva, ko je mama na vroč kraški ”šporget”, tako, mimogrede, položila par jabolk in čez pol ure so na mizo prišla mehka, slastna in dišeča z zapečeno skorjico. V stanovanju česa takega sicer ne morem izvesti, zato potem improviziram glede na dane pogoje. Pa saj diši iz pečice…a drugače! Ne tako intenzivno in elementarno! Ogenj hrano v bistvu na novo ovrednoti, oplemeniti.

Puding. Če sem zadnjič pripravila nežnega, lešnikovega, naj bo tokrat strasten, poln, čokoladni. In zgodba se začne pri - Čokoladi. Čeprav se sama ne predalčkam ravno med čokoholike, lahko čutim magičnost njene prisotnosti. Enotna podoba v obliki legendarne 100g tablice, povoščen papir z umetniško poslikavo in izbrano grafiko….Odločila sem se za Vivanijevo, z eteričnim oljem pomarančevca.

In potem s pozornostjo in lahno previdnostjo odvijem kultno alu folijo, kot nek svizec…In jo globoko povoham.

Nalomim koščke in jih stopim nad paro…

Pa naj bo vmes še malo slaščičarske skrivnostnosti in….potem pride tako, da ima tudi ponazoritev rezultata malo skrivnosten značaj…

In še priprava osumljenih 4….

Jih izdolbem, napolnim z lešnikovo maso in potem takole čakajo na peko.

Kljub zgolj električni obdelavi, čudovita, slastna topla jabolčka z božansko ”filo”…Za lešnikovo polnjenje sem uporabila pražene, mlete lešnike, namočene in zmlete rozine, cimet, rižev slad in sezamovo maslo – tahini.

Na koncu še obvezno fotografiranje končnih verzij pudinga, jabolka pa so na vsak način hotela biti zraven!

Skratka, moje opravičilo vsem zvestim spremljevalcem za tale “gap” v objavljanju.

Za vse nas je krasna pomlad prišla v deželo in recimo temu, da spucamo kakšne zimske zaloge lešnikov, jabolk, pa malo moke….in to so tudi skoraj vse sestavine za tokratni sladici! No, vsaj tiste prevladujoče.

Zgodaj spomladi preklopimo na čimbolj enostavno hrano, s čim manj pečenja, cvrtja, kar je sicer čisto primerno za zimo, ker ogreva….ter si omislimo lahke, kuhane sladice. Seveda, bolj kot prodiramo v poletje, več je tudi sadežev, ki si jih privoščimo kar tako. Iz grma v usta:)

Za lešnikov puding potrebujemo lešnike!:) Ki jih zmeljem in pomešam z gostim sojinim mlekom ali vanilijevim desertom. Ko se malo pokuha, pustim stati cca 1 uro. Medtem pripravim kroglice.

Za jabolčne kroglice potrebujemo jabolka!:) Jih naribam, iztisnem sok (ki ga prihranim za potešitev kasnejše žeje) in ožeta pomešam z malo temne moke.

Iz te sila minimalistične mase naredim kroglice, cmočke, ki jih za 4 minute položim v vrelo vodo in jih – ko priplavajo na površje – poberem ven.

Na kokosovi maščobi popražim drobtine, zmeljem mak in kroglice povaljam – ene v drobtinah, druge v maku. Prelijem z datljevim sirupom. Fotošuting.

Spodaj pa z domačo marmelado, 100% gozdni sadeži.

Potem nadaljujem z izdelavo lešnikovega pudinga…..vmešam agavin sirup, kuzu (zmleta korenina zdravilne azijske rastline, za zgoščevanje) ter ščepec prave vanilije v prahu. Nalijem v kozarčke, posujem z zdrobljenimi lešniki in dodam stepeno (sojino) smetano. To je to.

Pa še malo “stajlinga” z jabolčnimi cmočki:

Sem pa odločno proti umetno, prisiljeno dozorjenim jagodam, češnjam, breskvam, celo slivam. Sicer odlično pomladno/poletno/jesensko sadje postane pravi koncentrat človeškega pohlepa po zaslužku in nečimrnosti imeti vse, takoj in zdaj. Ne oziramo se na naravne procese in smo  blazno neučakani. In razvajeni…Predvsem pa odtujeni od cikla narave, ki ve najbolje.

No, pa naj neham le nergat. Prav vsi smo vpeti v novodobni sistem, delati se pretirano svetniške pa je prav tako nečimrno in hinavsko…

Za tokratni recept sem uporabila fine, slastne banane. Direkt za u žilo:)

Navodila so preprosta in intuitivna. Poljubno količino banan olupim.

In jih narežem na približno štiricentimetrske koščke.

Potem segrejem nekaj čokoladnega. Lahko tudi rožičevega (namaz Carobella).

V stopljeno čokolado pomakam banance in jih nato povaljam v kokosu ali praženih mandljih. Domišljija ne pozna meja. Uporabimo lahko katerekoli mlete oreščke, sezam, mrvice,…

Čoko banane polagam v košarice.

Kombinacija banane, čokolade in oreščkov ali kokosa je preverjena in noro zadovoljiva. Deluje intenzivno in globoko hormonalno ter sprošča neopisljive užitke. Zaradi takih grižljajev pa se prav tako lažje dela zgibe, sklece, počepe, stiska grife…pa tudi razmišlja in na primer načrtuje potovanje na Kitajsko!